Slovenija

Tradicija in izvor

Socialna ekonomija je v Sloveniji precej nov koncept, čeprav ima Slovenija zelo dolgo tradicijo zadružništva. Prva finančna zadruga je bila ustanovljena leta 1856 v Ljubljani (kot pomožno društvo) in leta 1872 v Ljutomeru (kot posojilnica). Jugoslovanski zakon o zadrugah je bil sprejet leta 1937, slovenski zakon o zadrugah (Zakon o zadrugah) je bil sprejet po osamosvojitvi leta 1992. V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji znova priča vzponu razvoja zadružništva.

Socialna ekonomija kot koncept je poznana iz osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja, predvsem v nevladnih gibanjih in družbeni teoriji, koncept socialnega podjetništva pa se je uveljavil po letu 2000 z evropskimi programi financiranja in nazadnje v Zakonu o socialnem podjetništvu leta 2011.

Okvirni pogoji in ekosistem socialne ekonomije

Politika in pravni okvir 

Leta 2011 je Slovenija sprejela Zakon o socialnem podjetništvu. Ta uvaja status »socialnega podjetja«, ki ni pravna oblika, temveč priznanje skladnosti subjekta z vrednotami in načeli socialne ekonomije. Status socialnega podjetja daje imetniku številne prednosti: možnost brezplačnega najema, nabave na prahi, donacije pri davku (rezident lahko zahteva, da se do 1 % njegove dohodnine nameni za financiranje prejemnikov donacij – to je na voljo tistim podjetjem, ki so pravno organizirana kot društva, fundacije ali ustanove (NVO) in če imajo status organizacije v javnem interesu), dostop do financiranja (mikrokrediti, posojila). Novela Zakona o socialnem podjetništvu iz leta 2018 je v slovensko zakonodajo uvedla pojem socialne ekonomije.

Nosilci politike na področju socialne ekonomije 

Socialna ekonomija v Sloveniji je v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Svet za socialno ekonomijo je bil ustanovljen kot vladni organ. Usklajuje politike na področju socialnega podjetništva in socialne ekonomije. Sestavljajo ga predstavniki organizacij socialne ekonomije, socialnih partnerjev in različnih ministrstev. Svet za socialno ekonomijo pripravlja 10-letno strategijo socialne ekonomije, ki se osredotoča na prepoznavnost in podatke o socialni ekonomiji, boljši dostop do financiranja za subjekte socialne ekonomije in večjo podporo pri merjenju socialnega učinka.

Zakon o socialnem podjetništvu iz leta 2018 daje občinam pomembno vlogo pri podpiranju socialne ekonomije.  V lokalne razvojne programe lahko vključijo projekte, povezane s socialnimi podjetji, in ekosistemu socialne ekonomije zagotovijo namenske vire in podporo, vključno s posebnimi razpisi, brezplačnim dostopom do občinskih nepremičnin (urejeno z zakonom), financiranje za podporo lokalnim programom zaposlovanja.

Zakon o zadrugah je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijske in gozdarske zadruge predstavljajo 17 % vseh zadrug). Za tematiko ekonomske demokracije (delavsko lastništvo in soupravljanje, pluralizem lastništva, participativno upravljanje) in stanovanjskega zadružništva skrbi Ministrstvo za solidarnostno prihodnost, zadruge s statusom socialnega podjetja pa so v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Omrežja in predstavniški subjekti 

V Sloveniji uradno ni reprezentativne zveze organizacij socialnega gospodarstva, obstaja pa reprezentativna zveza kmetijskih zadrug s tradicijo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Ekosistem socialne ekonomije v Sloveniji spodbujajo podporne (predvsem nevladne) organizacije in lokalne poslovne skupnosti. Nekatere izmed njih so navedene spodaj. Izvajajo različne akcije za spodbujanje socialne ekonomije na nacionalni in lokalni ravni: 

• Neformalno izobraževanje in usposabljanje za socialno ekonomijo (delavnice, seminarji).
• Posvetovanje za socialno ekonomijo.
• Zagovorništvo (npr. kampanje za podporo odgovornega socialnega naročanja).  
• Informacije in smernice za subjekte socialne ekonomije za dostop do nacionalnih in evropskih razpisov, ki so na voljo socialni ekonomiji.
• Sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi oblastmi za nadaljnje spodbujanje vključevanja socialne ekonomije v takšne lokalne razvojne projekte in podpora lokalnim socialnim podjetjem pri njihovem razvoju.  

Kako se vključiti v socialno ekonomijo v Sloveniji?

Obstaja nekaj formalnih in neformalnih programov usposabljanja za socialno ekonomijo, ki jih ponujajo slovenske fakultete, šole, nevladne in druge organizacije. V visokem šolstvu ni programov s področja socialne ekonomije (ne na diplomski ne na magistrski ravni), je pa več predmetov s področja socialne ekonomije v okviru študijskih programov družboslovja in poslovanja.

Večina ponudbe neformalnega usposabljanja je odvisna od projektnega financiranja in zato ni stalno na voljo.

Prav tako ni skupnih smernic učnega programa za različne ponudbe. Toda zdaj poteka veliko evropskih projektov za raziskovanje potreb po izobraževanju in usposabljanju ter za razvoj učnih programov, v katerih bodo obravnavane izobraževalne potrebe sektorja socialne ekonomije (Social B , baSE itd.).

Prav tako je več fakultet Univerze v Ljubljani ustanovilo raziskovalno središče Središče za socialno podjetništvo Univerze v Ljubljani. Združuje Univerzo in 6 članic Univerze z namenom razvijanja raziskovalnih, izobraževalnih, svetovalnih in drugih podpornih dejavnosti v socialnem podjetništvu. Središče so ustanovile Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za upravo in Pedagoška fakulteta za vzpostavitev aplikativnega okvira za raziskave in razvoj, ki povezuje raziskovalce, pedagoge in študentov iz različnih področij z gospodarstvom in nevladnim sektorjem, hkrati pa ponuja možnost sodelovanja vsem, ki jih tematika zanima in možnost udeležbe na tečajih in delavnicah, posvečenih socialni ekonomiji. Središču se lahko pridružijo tudi pridružene članice, tj. fakultete, ki jih zanima socialno podjetništvo.

Pridobite podporo

V letu 2021 je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport dodelilo posebna sredstva za podporo socialnemu podjetništvu, predvsem s semenskim financiranjem, vzpostavitvijo svetovalnih storitev in mentorskimi programi.

Podporne organizacije ali mreže za socialno ekonomijo:

• sPOINT – podporno okolje za socialno podjetništvo v zahodni Sloveniji
• BODISOC – podporno okolje za socialno podjetništvo v vzhodni Sloveniji
• Združenje CAAP, so.p. (Association CAAP, soc.ent.)
• Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) 
• Zavod invalidskih podjetij Slovenije  
• Zadružna zveza Slovenije
• PINA – Kulturno izobraževalno društvo

     Slovenska država zagotavlja nekaj podpore tudi zagonskim podjetjem, do katere so upravičeni socialni podjetniki:

• Državni sistem SPOT ponuja celovit sistem podpore in brezplačnih državnih storitev za poslovne subjekte. Institucije, ki ponujajo pomoč, informacije in svetovanje poslovnim subjektom, so združene pod enotno blagovno znamko SPOT,
• Agencija SPIRIT in njen Podjetniški portal zagotavljata svetovanje podjetnikom ter prilagojene programe za podporo in spodbujanje podjetništva (npr. spodbujanje podjetništva med mladimi, podjetništvo žensk ...).

Druge organizacije, kot so Impact Hub Ljubljana, Poligon – kreativni center, MP - Zavod mladi podjetnik in SocioLab Podravje itd., lahko zagotovijo podporo subjektom socialne ekonomije, vključno s:

• programi usposabljanja in mentorstva,
• informacijami o financiranju in razpisi na področju socialne ekonomije,
• mreženjem in gradnjo lokalnih poslovnih skupnosti in projektov,
• prostorom za skupno delo.

Preberite več o nagradi Social Impact Award Slovenia tukaj.

Bolj specifično in sektorsko usmerjeno podporo lahko zagotovijo:

• Center za kreativnost: prvi nacionalni razvojno-podjetniški spodbujevalnik za kreativce in kulturnike. S svojimi programi centra krepi družbeno in ekonomsko vrednost sektorja.
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ustvarja spodbudno okolje za reševanje socialnih problemov v kmetijstvu in na podeželju. Zagotavlja strokovno svetovanje in pomoč pri razvoju in dejavnostih socialnih podjetij v kmetijski pridelavi.
• Stanovanjska zadruga Zadrugator zagotavlja podporo in zagovorništvo za zadružne in druge vrste skupnostnih stanovanjskih rešitev

Financiranje

Subjekti socialne ekonomije lahko koristijo javno financiranje, predvsem z uporabo evropskih programov. Poleg tega je mogoče mobilizirati nekatera sredstva, ki niso neposredno usmerjena v subjekte socialne ekonomije, na primer: 

• Slovenski regionalno razvojni sklad podpira podjetnike za razvoj podeželja in regionalni razvoj, 
• sredstva za MSP Slovenske izvozne in razvojne banke lahko koristijo socialnim podjetjem,
• Slovenski podjetniški sklad podpira MSP z različnimi programi, vključno z mikrokrediti, garancijami in spodbudami za zagon podjetij. Del teh sredstev je namenjen socialnim podjetjem. Ponuja tudi spodbude majhne vrednostih v obliki bonov 
• Za podporo zaposlovanju prek socialne ekonomije je bil razvit program učnih delavnic. Udeležencem ponuja šestmesečno usposabljanje na delovnem mestu v socialni ekonomiji, ki mu sledi 6 do 12 mesecev subvencionirane zaposlitve.

Nekateri zasebni akterji razvijajo tudi alternativne vire za finančno podporo socialnemu gospodarstvu: 

• Prvi zasebni investicijski sklad je bil ustanovljen leta 2012: FUND2740 je namenjen financiranju socialnega podjetništva in inovativnosti v Sloveniji z nepovratnimi sredstvi, premostitvenimi posojili in mikrokrediti.
• Tudi bančni sektor je poskušal uvesti program finančnih nagrad za socialna podjetja.  

Več o ekosistemu socialne ekonomije v Sloveniji

Tukaj je nekaj povezav za več informacij o slovenskem kontekstu:

• Vladne strani o socialni ekonomiji: Socialno podjetništvo | GOV.SI
• Inštitut za ekonomska raziskovanja se aktivno ukvarja z raziskovanjem socialne ekonomije. V zadnjem času sodeluje pri različnih raziskovalnih in svetovalnih projektih na področju socialne ekonomije (razvoj virtualnega socialnopodjetniškega inkubatorja, modeli merjenja in poročanja o družbenem vplivu, implementacija družbenega učinka v Sloveniji. Spletno mesto https://www.ier.si/en/https://www.ier.si/
• Center alternativne in avtonomne produkcije (Association CAAP, soc. ent.) je nevladna organizacija za razvoj socialne ekonomije in novih družbenih praks. Osredotoča se na raziskave, razvoj, zagovorništvo, usposabljanje in svetovanje na področju zadružništva. Spletno mesto www.caap.sihttp://brazde.org/tag/caap-o-nas/
• Fundacija PRIZMA, je delno javna organizacija, ki podpira socialno ekonomijo in socialno vključenost v Sloveniji. Vodi regionalne projekte za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Spletno mesto: https://www.fundacija-prizma.si/ Fundacija PRIZMA – Fundacija Prizma (fundacija-prizma.si)

Poročila 

• Socialna podjetja in njihovi ekosistemi v Evropi, Poročilo o državi, Slovenija, 2019: https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=21575&langId=en
• Zadružništvo v Sloveniji, Poročilo 2020, 2021: http://brazde.org/wp-content/uploads/2020/12/ZADRU%C5%BDNI%C5%A0TVO_Poro%C4%8Dilo-in-smernice-za-razvoj_2020.pdf
• Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoj socialnih podjetij v Sloveniji, OECD in Evropska komisija, 2022: Poročila in analize – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu)
• Opredelitev socialnih in solidarnostnih ekosistemov po vsem svetu, OECD, 2023: SSE CFS_Slovenia (oecd.org)